A. M. Slomek Nadkofija Maribor Slovenska kofovska Konferenca Biblija.net Radio Ognjie Exodus TV

Skrb za stolnico

stolnicazunaj 

Stolnica je naš skupni dom, za katerega

s spoštovanjem in z ljubeznijo skrbimo

 

Spoštovani župljani in prijatelji stolnice!

 

Streha mariborskega sakralnega bisera na Slomškovem trgu - Slomškova stolnica - potrebuje novo streho. Veliko je razlogov, zakaj je pomembno ohraniti najlepši sakralni kulturni spomenik našega mesta in njegove širše okolice. Lahko bi pisali razprave o njegovi pomembnosti z različnih vidikov, od zgodovinskega do kulturno-umetniškega in versko-duhovnega. Iz spoštovanja do naše dediščine smo raje zavihali rokave in se z vso vnemo lotili dela. Najprej zbiranja denarnih sredstev za obnovo iz vseh možnih virov.

Stolna župnija Maribor je tako uspešno kandidirala na javnem razpisu za ohranitev kulturne dediščine, razpisanega s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, št. JPR2-2021-22 in pridobila pravico do sofinanciranja 29 % potrebnih sredstev za projekt obnove strehe, kar predstavlja 43.227,92€. Preostali del sredstev, ki pa se zaradi nenormalnega dviga cen surovin žal nepredvidoma povečuje, pa moramo zbrati iz drugih, izvenproračunskih virov. Zbrati moramo še vsaj 106.000 €.

Zato se obračamo na vse ljudi dobre volje in vse Mariborčane s prošnjo po donaciji denarnih sredstev za obnovo strehe našega bisera sakralne kulturne nepremične dediščine v Mariboru.

Svojo donacijo lahko nakažete na TRR  Stolne župnije Maribor pri NKBM (SI56 0451 5000 0942 184), lahko ga prinesete osebno v župnijsko pisarno v delovnem času ali pa ga oddate v cerkvi v nabiralnik, ki stoji pri Slomškovem grobu.

Bog Vam povrni!

zlozenka 2021 1zlozenka 2021 2 

Zloženka z nagovorom nadškofa msgr. Alojzija Cvikla: Obnovljena streha - varno zavetje 

 

(iz oddane vloge na razpis Ministrstva za kulturo RS)

»Na kulturnem spomeniku Cerkev Sv. Janeza Krstnika (mariborska Stolnica) pušča dotrajana in poškodovana strešna kritina. Strešniki so popokani, okrušeni, porozni, porasli z mahom in lišaji, odpadajo in povzročajo propad ostrešja in mestoma že notranjih stropov, saj se le-ti na določenih mestih v ladji krušijo, odpada omet in oplesk. Streha je v takem stanju, da ne bo zdržala dolgotrajnejših snežnih padavin, ki smo jih včasih bili redno deležni. Stanje strehe si je ogledala tudi restavratorska svetnica, ga. Alenka Zupan iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Objektu grozi nepopravljiva škoda, če ne bo prišlo do takojšnje sanacije, saj zaščitni ukrepi niso več dovolj za preprečitev vdora vode, še posebej ob pogostih hudih neurjih, toči ali večji količini snega in dežja. Strešniki redno padajo s strehe, posebej ob močnejših vremenskih neprilikah ter življenjsko ogrožajo mimoidoče občane in na trgu parkirana vozila.

Župnijska kronika, v kateri so zavedena vsa večja obnovitvena dela na in v cerkvi po posameznih letih, nikjer ne navaja obnove strehe cerkvene ladje in prezbiterija po petdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi v povojni kroniki ne najdemo morebitnih zapisov obnove. Nihče se ne more spomniti, kdaj bi naj bila glavna ladja stolne cerkve nazadnje prekrita. Sklepamo lahko le, da so strešniki res že zelo stari in temu primerno je tudi njihovo stanje.

Kulturni spomenik Cerkev Sv. Janeza Krstnika v Mariboru je izrednega pomena tako za mesto Maribor in za njegovo okolico (gre za sedež Stolne župnije Maribor ter glavni sakralni kulturno-umetniški spomenik mesta), za vse področje SV Slovenije (gre za nadškofijski metropolitanski cerkveni sedež) in nenazadnje tudi za področje celotne Slovenije in tujine. V njem je pokopan prvi slovenski svetnik, blaženi škof Anton Martin Slomšek, zato je to najpomembnejša romarska cerkev tako za domače kot tudi tuje romarje, turiste in obiskovalce tega čudovitega svetišča.

Gre za izjemen gotski spomenik z romansko osnovo in baročnimi dodatki. Oprema cerkve sega tako od časa gotike do današnjega časa. Datacija kulturnega spomenika se tako nanaša 13. stol., prelom 14. stol. in 15. stol., 1400, druga četrtina 16. stol., 17. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stoletja. Na fasadi spomenika počiva okoli 20 nagrobnih spomenikov pomembnih prebivalcev iz 16. do 18. st. Umetniški avtorji povezani s kulturnim spomenikom so: Josef Hillebrand (arhitekt; 1792-1796), Robert Mikowitz (arhitekt; ok. 1885), Georg Haertl (arhitekt; 1876-1878), Pavel Porta (gradbenik; 1623), Franc Zajec (kipar; 1876-1878), Johann Max Tendler (slikar; 1859), Josef Adam von Moelk (slikar; 1775), Jakob Broll (slikar; 1873), Stane Kregar (slikar; 20.st.), Franc Krištof Reiss in Franc Jožef Reiss (kiparja; 18.st.), Jožef Holzinger (kipar; 1775), Marko Jerman (slikar; 20.st.), Hans Pascher (arhitekt; 19.st.), Jože Kregar (arhitekt; 20.st.), Gabriel Kolbič (akad. kipar; 20. st.), Matevž Rath (kipar; 19.st.), Georg Haertl (arhitekt; 1878), Jacob Gschiel (kipar; 19.st.).

Vrhovni poglavar Vatikana, ki je kot prva država na svetu priznala suverenost samostojne države Slovenije, danes že svetnik, papež Janez Pavel II. je dvakrat obiskal Slovenijo in obakrat tudi mariborsko Stolnico. Prvič leta 1996, ko se je v njej srečal s predstavniki slovenske znanosti, kulture in umetnosti, in drugič leta 1999, ko je razglasil prvega slovenskega svetnika in se je v njej srečal s predstavniki slovenske škofovske sinode, predstavniki rektorjev univerz Srednje Evrope in predstavniki državnih oblasti.

Stolnica se redno uporablja za bogoslužja in prireditve. Slovensko narodno gledališče Maribor in Konservatorij za glasbo in balet Maribor redno gostujeta v njem s sakralnimi programskimi vsebinami. Pogosti so koncerti in prireditve različnih drugih organizatorjev. Cerkev je priljubljena ogledna točka turistov, ki prihajajo v Maribor, saj je vstop vanjo prost. Turisti radi obiščejo tudi znamenito Požarno čuvajnico v cerkvenem zvoniku, ki je bila spremenjena v majhen muzej v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor s prostim vstopom in predstavlja najlepšo razgledno točko nad samim mestom.

Spomenik je pomemben ne samo s kulturno-umetniškega vidika, ampak tudi zgodovinskega, saj je blaženi škof A. M. Slomšek prestavil škofijski sedež iz Sv. Andraža v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem v takrat manj pomembno mesto Maribor že leta 1859 in izbral mestno župnijsko cerkev Sv. Janeza Krstnika za svoj škofijski sedež. Obenem je s tem na novo zarisal škofijske meje in tako združil velik del slovenskega prebivalstva tega dela Slovenije v eno škofijo, kar je pomembno izhodišče za kasnejše risanje državnih meja. Pomembno je škof Slomšek zaslužen tudi za prihod visokega šolstva v Maribor z otvoritvijo Visoke bogoslovne šole v Mariboru istega leta in seveda posledično tudi za sam razvoj mesta Maribor kot takega. Škof Slomšek, čigar grob leži v stolnici, je slovenski narodni buditelj, pisatelj, izjemen pedagoški delavec, delavec za ekumenizem, mir in sožitje med narodi, izreden Slovenec in Evropejec.«

poloznica

 Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.



 

VABLJENI NA VEČERE V STOLNICI

 

VEcERIVSTOLNICI1

 

VEcERIVSTOLNICI 2

 PCT pogoji 1

HVALA ZA DAR